1. |
Kačji Mašeljn
09:05
|
|||
|
Tvoj je tron,
svetlobe lom,
le našel svoj dom.
K vsej svoji lomnini
nas vzemi ti,
v neskončnosti zviti kačon.
Ogenj, dim, saje,
podtakni črno to seme,
kar hočeš, si vzemi,
brez vsake izjeme.
Krog in okrog
tvoj neskončen je lok
slasti in ekstaze,
tvoj strup nam bo sok.
Kapljo po kapljo
v čaše vse tri.
Po eno v oko,
dve drugi v uho in
na jezik naslednjih njih sto,
da zremo ob-raz,
tvoj čujemo glas,
in ti naš boš iz-raz.
Sezi nam v prsi,
zlezi v srce,
pestuj nas v
rogu svojem teme.
Bodalo bo dalo,
ljuto bitvo končalo,
tvoja je volja naše roke.
S krvjo se piše tvoje ime!
S krvjo podpišemo svoje srce!
Vedno nižje,
vedno bližje,
še globlje, kjer naš grob je.
V kalne vode, na neznane brode,
do temnine neskončne širine.
Ta čas ne mine, meso ne gine
iz tišine polne vedrine.
Daj, da zremo tvojo luč
in kačjega mašljna klice
le zate bruhamo v nebo.
Z glavami k višku, živahno in drzno,
zdaj živi mrliči se vračamo v svet.
V njegovih barvah napolnjeno prazno
spet tisto je nekaj za živeti in umreti.
Vedno višje,
cilju bližje,
iz temin, le še gor, le še gor.
Nad ves ta svet, vse do nebes,
do rajskih vrat naj seže kres
tvojih barv, nova luč pomeni puč!
Zbogom in hvala!
Nam nova luč je dala,
česar oropali ste nas.
Uslišali smo klic
in klice njegove,
v vašem svetu zdaj smo mi.
Več je ni nazaj poti,
je eno in se še množi,
kačji mašeljn okrog vratu,
dih je njegov danes, jutri in do smrti.
|
||||
2. |
Môra
08:39
|
|||
|
In zdaj, ko nadeli smo si meso
in njemu v čast se otresli duha,
ni ga več previsokega sveta,
ne za spust mesta prenizkega.
Pod to preobleko človeka so skrite peruti noči,
volčja žrela in kačji jeziki v njih.
V teh žilah pod kožo kalna voda ne kri,
»neki peklenščki imajo prste vmes,«
da, zares!
Že vse od zibeli!
V krog in okrog in okrog
njegovo udje mi!
V krog in okrog in okrog
njegovo udje mi!
V krog in okrog in okrog
njegovo udje mi!
V krog in okrog in okrog
njegovo udje mi!
In ko noč ogrne svet,
da mesec ne sveti in videti ni zvezd,
senca smrti na licu,
črno nam vzame oči.
Takrat nam čuti, da v zemlji bobni,
ura je zbiranja, v zemlji bobni.
Na razpotje!
Lajdre, tribade, volkovi in psi!
Bosih smo nog, v prsti narisani krog posvečeni,
s krastačami, kačami lezemo,
zdaj on je z nami.
Okrog in okrog in notri in ven,
njegov ud mi!
Okrog in okrog in notri in ven,
njegov ud mi!
Okrog in okrog in notri in ven,
njegov ud mi!
Okrog in okrog in notri in ven,
zgonimo pizde, teče naj kri!
|
||||
3. |
vragvmesiton
05:10
|
|||
|
Lejko me do kraja doj povejš,
ali on je tan, gda ti cinka pa brni.
Lejko tuj se grdo v gezik vgejš,
v bejlij je očaj,
gda se mejd ti tan cedi.
Dobro znaš, kak fajn dene, gda meso te gene,
vrag je v mesi ton,
ja, ja, to je on.
Vejpa znaš, te gda ded te v roke zeme,
krvavi prt pa lušna mala smrt.
vragvmesiton
Laži, laži, samo laži, istino zamaži,
dobro znaš, ka te tan srbi.
Zdaj te mamo, po istini mij tou znamo,
ka ti na geziki vrag tuj sidij.
Lejko praviš, ka se njemi odpovejš,
ali pod koužo gezero ti muj brni.
Zdaj si lejko tuj fkraj gezik vgejš,
vrag v mesi tvon, v čuntaj,
kitaj, krvi spi.
Znamo te mi!
Daj ne šparaj, sploj ne brani, tej svoj cvejt rane,
zgoni se, odcvete tuj on.
Zgoraj, spodaj, od ozadaj pa tuj od naprej,
vrag je v mesi ton, on je raj, nej grej.
Zdaj pa idi, se nastav pa vraga narane,
več ne laži, ka te ne mantra.
Fejst narazen, fejst po šurko, vrata odpri ta,
pa pokaži svejti, ge maš tij vraga.
|
||||
4. |
Orji
07:38
|
|||
|
Od kmice pridemo,
se z ognjon špilamo,
nega kraja, ge mi straja,
ne podteknemo.
Psi stekleni mi,
mit še li živej,
seks, droge, rokenrol,
odjebi, ne gledaj me v oči.
Glendalo pa nož na sto,
razsipli solnico,
tou nas v nouči vejže,
pri kraji vse tou trouje rejže.
Ote z nami,
ne doučte se z rokou,
skouz tunel poglente,
na ovoj strani nega au!
V mati Smrt tou pela,
bele čunte, čaren vonj,
od na vökevökof
moj je život samo tvoj.
Mi njena deca smo,
je ona z nami,
dokeč se čunt drži meso.
Orji! Orji!
Stara mati, ti!
Orji! Orji!
Mojo rouko skrij!
Orji! Orji!
S teuf letimo mi!
Orji! Orji!
Naj nigdar ne spisti!
Orji! Orji!
Prefrigani vuki smo,
okoli nosimo,
birke, srne,
tuj lisice van odpelamo.
Je hiter gezik plug
pa mozak oster tuj,
odaj svoj Nous
pa čuj, čuj, čuj:
Mati Smrt tou pela,
bele čunte, čaren vonj,
od na vökevökof
moj je život samo tvoj.
Mi njena deca smo,
je ona z nami,
dokeč se čunt drži meso.
Orji! Orji!
Mala moja, ti!
Orji! Orji!
Se v mojo rouko skrij!
Orji! Orji!
Letiš z menof ti!
Orji! Orji!
Naj nigdar ne spisti!
Orji! Orji!
Dejte moje ti!
Orji! Orji!
Po kaplaj v vse trij!
Orji! Orji!
Z menof ideš ti!
Orji! Orji!
Naj nigdar ne spisti!
Vse, ka se vrti,
tou se tuj kvari,
te obrnemo,
ka sploj ne boš znala ti.
Lutalice, ljubice,
nejste nan slučajnice,
po plani ste v pejsko jamo spadnile.
Orji! Orji!
Stara mati, ti!
Orji! Orji!
V tuneli plug tvoj spi.
Orji! Orji!
Po njeni njivi ti!
Orji! Orji!
Naj v naš se svejt zbidi.
|
||||
5. |
Mrtvaški Ples
05:44
|
|||
|
Kralj!
Ob dami največji si
in najbolj ti zal,
a veš pa ne, ne pomniš ne
partije te in hladnoče njenih tal,
na kraju svojem s pijoni v škatlo isto greš.
Ne tek, ne beg,
niti trdnjave, niti rošade ne
ne rešijo te Njene roke.
Le v tek, čez polje s konjem v beg,
čez polje njenih barv,
a tvoj korak ne seže preko teh.
Shah!
Krona danes je tvoja
in žezlo v tvojih je rokah,
a jutri le prah, ti jutri boš prah,
vsem stanovom enak, te roke
bogastvo ne reši te,
ko prednjo padeš, več nikdar ne vstaneš, ne.
Vsak kralj, vsak pijon,
vsak revež in vsak bogatun,
vsem na kraju glasba Njenih strun.
In predober ni red za gredo vseh gred,
ni predober tvoj ni, da črvom ne bi šel v jed.
|
||||
6. |
Kaštiga
09:12
|
|||
|
Sreče, radosti obilja,
vsega ste imeli, pa še ste hoteli,
prst dobili, roko si vzeli.
In njemu bi peli?
Jok, z vami dol!
Ne, niste ga vredni, bedni,
ne čudo, stvarstva izrodki.
Bodi nevolja njegova
vam zdaj naproti.
Še pomniš imena?
Mar šibi kolena?
Nič več voda nebeških zapornic,
tokrat brez žvepla neba,
držal bo le luč vsaki zaroti,
da se volja teh nikdar ne konča.
Brat na brata, hči bo mati,
sin očeta – nič novega ni novega.
Polne riti, vsega siti, napitani,
zavaljeni dušijo se v masti lastni,
kar sejali so, to jih poželo bo,
nihče nedolžen, vsi zreli za zakol.
Božji blagoslov bo sveto orosil,
vse, kar trga, peče, lomi in boli,
vse kole, grmade, neuslišane nade,
vse, kar teče, kar topi, raztaplja in tali.
In znova v roke našel pot prastari kamen,
da votlo poči zadi po lobanji,
na svetlo se ostrili stari topi noži,
razbeljene klešče zaplesale po mladi koži.
Glave ob čeri, vratove na vrvi,
spet palijo stare se peči,
te toplote nič kaj dosti ne dajejo,
te cvilijo, cvrčijo in vriskajo.
Nič novega ni novega,
ni novega nič novega,
nič novega ne bo storil,
iz prastare čaše ti boš pil.
Podre naj se jez,
jeze vseh jez,
zdaj gre zares,
smrti ples.
In ostro spet bo ščegetalo po goltancih,
od ušesa do ušesa rezalo vratove,
stran od materinih prsi trgalo otroke,
izvorne špranje zasipavalo s soljo.
Tod, ondod, vsepovsod spet morilski odri,
na njih jeziki v obraz smrti sami,
in eni grob si bodo sami morali skopati,
tam drugi pa na dnu studenca smrt čakati.
Plod stran od postelje prerezala bo stara mati,
njena kosa že od nekdaj strašno dobro reže,
otroci boljših rodbin poklali starše svoje
in vsi na dnu delali tisto, kar jim paše.
In tu bo ples in tam bo kres in šel bo vrisk vse do
nebes, mrtvi, živi, vsi na isti božji njivi,
tak ta je lonec, da zares mrtvaški ples,
vsi ga mešamo in gremo v isti konec.
Nič novega ni novega,
ta svet vse to že pozna,
ni novega nič novega,
vse to se ve, vse to se zna.
|
||||
If you like Srd, you may also like:
EXPEDITION II : Die Passage
by Antrisch
supported by 6 fans who also own “vragvmesiton”
Extraordinary work by Antrisch, can't stop listening to it although Black Metal usually struggles to convince me. Same like for Antrisch's EXPEDITION I: Dissonanzgrat applies: This album is strong from its first sounds of creaking wooden hull to its last sounds of wind and waves, deciding for a favourite track would not do justice for the geniality of the remaining five, the one coming closest to a favourite one could be I FESTGEFROREN - Packeisfalle in my opinion.
go to album
Us d‘r Höll chunnt nume Zyt
by ATEIGGÄR
supported by 5 fans who also own “vragvmesiton”
You can already hear the extraordinary qualities of Tyrannemord on this one. The songs are so flawlessly built that they drag you in automatically. When songwriting is not only an ability but an art. I'm holding my breath to what these guys will create in the next years.
go to album
Suffocating In The Current Of Time
by Praise The Plague
supported by 5 fans who also own “vragvmesiton”
maaannn its almost as great as my father's kishka with a whole fucking block of butter (tasty!)
go to album
The metal’s band revelatory new record crosses genres and styles, effortlessly combining seemingly incompatible subgenres.
go to album
Wretched Blessing
by Wretched Blessing
featured on Bandcamp Radio Apr 26, 2024
go to album
featured on Bandcamp Radio Apr 26, 2024
go to album
Der Schwarze Hort
by Totenwache
supported by 5 fans who also own “vragvmesiton”
I fucking love this band. 100% guaranteed that if you opened me up and listened to the sound of my crazy ass black metal heart, it would most likely sound something like this 🤣🖤
go to album
